Da je območje, na katerem še danes stoji cerkev svetega Martina, nekaj izjemnega, so začutili že Rimljani. Ti so točno na tem mestu postavili rimsko svetišče, srednjeveški predniki pa so na ostankih svetišča zgradili cerkev. V listinah  je omenjena že leta 1252, odkritja v njej pa so leta 2000 začela na novo pisati učbenike o zgodovini slovenske slikarske umetnosti.

Našli so ene najstarejših romanskih fresk na Slovenskem iz začetka 13. stoletja, ki so prava redkost tudi v srednjeevropskem prostoru.

Na južni strani cerkve je rimski nagrobnik z reliefom Orfeja. Cerkev krasijo glavni oltar in dva stranska. Največ prezidav je objekt doživel v 17. in 18. stoletju, ko so sprva ravni, leseni strop cerkvene ladje tudi obokali.

Stavba je častitiljive starosti, izhaja iz leta 1252, v listinah se prvič izrecno omenja šele leta 1408. Zaenkrat vse kaže, da utegnejo za pokrovitelja gradnje te šmarske župnijske cerkve obveljati Gromberški.

Stoletja se je pod beleži sten skrival biser. Ko so restavratorji odstranili omete, ki so zakrivali romanske freske, so našli prvotne poslikave iz 13. stoletja. Najstarejšim romanskim v prezbiteriju sledijo še renesančne poslikave iz 16. stoletja, nato baročna iz leta 1610 in zadnja, historicistična poslikava s konca prejšnjega stoletja.

Figure in obrazi podob predstavljajo škofe in opate. Najdemo kompozicijo 16 škofov z medaljoni. Pomembna najdba je upodobitev 32 svetnic, ki nosijo obok prezbiterija oziroma kupolo. Na vsakem kraku je osem poslikav, deveti krak je sklepni in prikazuje jagnje božje. Gre za zelo redek motiv in upodobitve nekaterih svetnic, kot je sveta Hilarija, so prava redkost.

Zgodba:
Sveta Hilarija je umrla mučeniške smrti in je bila mati svete Afre. Tudi slednja je umrla mučeniške smrti v preganjanju za vlade cesarja Dioklecijana okoli leta 304 v Augsburga na Bavarskem. Afra naj bi bila pred spreobrnitvijo celo prostitutka, ker je ob njenem imenu pridevek Venerea.